Breda Biščak

Cikel jungovskih predavanj

V letu 2024 pripravljam cikel jungovskih spletnih predavanj in pogovorov (med 18.30 in 21.00). Vabljeni, da se mi pridružite na posamičnem predavanju ali da sodelujete na vseh. Če se spletnega dogodka na dan izvedbe ne morete udeležiti, bo posnetek dostopen za ogled še teden dni. Možen je tudi ogled že posnetih predavanj.

Sreda, 24. 1. 24: Sanje – kako si jih razložiti?
Sreda, 21. 2. 24: Jung – življenje in delo
Sreda, 27. 3. 24: Kompleksi – zakaj jih je dobro poznati?
Sreda, 24. 4. 24: Senca – kaj težko sprejmem?
Sreda, 22. 5. 24: Anima in animus – v koga se zaljubimo?

FORMAT VSEH SPLETNIH DOGODKOV:
18.30-20.00 predavanje
20.00-20.15 odmor
20.15-21.00 vprašanja in odgovori (pogovor)

Spletni dogodek (predavanje in pogovor) bo posnet in bo na voljo za ogled teden dni. 

CENA: 29 evrov/dogodek (predavanje in pogovor)

VSEBINA PREDAVANJ IN POGOVOROV

Sreda, 24. 1. 2024: Sanje – Kako si jih razložiti?

Sanje se nam običajno zdijo nerazumljive in zato nesmiselne, kar je velika zmota. Švicarski psihiater Carl Gustav Jung je v svojem dolgoletnem delu s pacienti oz. klienti prišel do številnih spoznanj, kako sanje analizirati in si z njimi pomagati v vsakdanjem življenju – na kratko bodo predstavljena v predavanju. Sanje delujejo namreč kot rentgenska slika dogajanja v naši duševnosti: pokažejo, kje imamo slepe pege, skrite potenciale, inhibicije itn. Naše nezavedno, ki sanje ustvarja, nas pozna bolje kot kdorkoli drug in je veliko bolj nepristransko kot naš zavestni del ali katerikoli zunanji svetovalci. Ponuja nam uvid v skrite, globinske razloge za naše razmišljanje in ravnanje v osebnem in poslovnem življenju ter marsikdaj nakaže, katero pot bi bilo smiselno ubrati, da bi imeli boljši odnos sami s sabo in posledično z drugimi, naj gre za družino, prijatelje, sodelavce ali poslovne partnerje.

Sreda, 21. 2. 24: Jung – življenje in delo

Carl Gustav Jung je bil po izobrazbi psihiater. Po začetnem delu v psihiatrični bolnišnici Burghölzli je deloval v zasebni praksi kot psihoanalitik. Da bi svojo psihoanalitično teorijo in prakso razlikoval od Freudove, je uvedel izraz analitična psihologija. S svojim delom ni zaznamoval le psihoanalitičnega in psihoterapevtskega področja, marveč tudi filozofijo, religiologijo in antropologijo, zato ga lahko štejemo za enega osrednjih mislecev 20. stoletja. Njegova zapuščina obsega Zbrana dela (18 knjig) ter mnoge druge publikacije, med njimi znamenite Rdečo knjigo in Črne knjige.
V predavanju, namenjeno laičnemu občinstvu, bom v oris Jungove življenjske poti poskušala vplesti njegove osrednje koncepte (kompleksi, senca, anima in animus, individuacija itn.) ter omembo nekaterih njegovih del. Predstavila bom nekaj njegovih sanj, ki so vplivale na njegov razvoj, ter Jungovo senco; nakazala bom možno kritično branje njegove (avto)biografije Spomini, sanje, misli.

Sreda, 27. 3. 24: Kompleksi – zakaj jih je dobro poznati?

C. G. Jung je komplekse pojmoval kot gradnike (sestavne elemente) naše psihe. Imamo jih torej vsi in ne samo »zakompleksani« ljudje, kot se včasih slabšalno izrazimo o drugih. Jung jih je imel za tako pomembne, da je znamenito Freudovo izjavo (»Sanje so kraljevska pot v nezavedno.«) spremenil v predpostavko »Kompleksi so kraljevska pot v nezavedno«, in v nekem obdobju svoje kariere celo razmišljal, da bi svoje pojmovanje človeške duševnosti poimenoval »kompleksna psihologija«.
Svoje komplekse je dobro poznati, saj vplivajo na naše dojemanje sveta in odnosov ter posledično na naše ravnanje. Kadar se v nas aktivirajo neosveščeni kompleksi, nas nezavedne vsebine »kolonizirajo« in takrat pravzaprav nimamo več mi kompleksov, ampak imajo kompleksi nas.
V predavanju bom predstavila osnovno znanje o lastnostih in delovanju kompleksov (kako nastanejo, kdaj se aktivirajo, kako vplivajo na nas, kako se z njimi poskušamo konstruktivno soočiti) in nekatere temeljne komplekse (materinski, očetovski itn.). Pozornost bom posvetila tudi razlagi sanj, saj so posameznikove sanje dragocen vir vedenja o sanjavčevih kompleksih.

Sreda, 24. 4. 24: Senca – vir skrite energije

Senca je eden od konceptov C. G. Junga, s katerim označujemo večinoma nezavedne vsebine, ki jih posamezniki in skupine najraje zanikamo pri samem sebi. Senco zato običajno najprej pripišemo nekomu drugemu: nekdo drug je recimo zoprn, tečen, neumen, lahko pa tudi uspešen, ustvarjalen, vitalen itn. Senco zelo težko priznamo samim sebi, kaj šele drugim, čeprav jo naši najbližji še kako dobro opazijo. Pri osveščanju lastne sence se zato lahko srečujemo z odpori, a na dolgi rok se je tega vredno lotiti, saj s soočanjem z lastno senco morda lahko rešimo marsikateri odnos. Psihično energijo, ki smo jo vlagali v potlačitev svojih nezaželenih lastnosti, sčasoma sprostimo in vložimo drugam. Lahko bi rekli, da v nebesih zaigra orkester, ko se lotimo sprejemanja lastne sence.
V predavanju bom predstavila osnovno znanje o lastnostih in delovanju sence pri posameznikih in skupinah: kaj vse je senca, kako nastane, kako se poskušamo z njo soočiti. Nakazala bom tudi, kako se senca pojavlja v naših sanjah in kako jo poskušamo »integrirati«.

Sreda, 22. 5. 24: Anima in animus – v koga se zaljubimo?

Anima in animus sta koncepta, s katerima je C. G. Jung označil »moškega v ženski« in »žensko v moškem« oziroma notranjega moškega v ženski in notranjo žensko v moškem. Od časa, ko jih je Jung uvedel, sta postala za marsikoga sporna; nekateri sodobni jungovski psihoanalitiki jih v svoji praksi sploh ne uporabljajo. Drugače kot pri senci (psihične vsebine, ki nas odbijajo) do psihičnih lastnosti, ki jih povezujemo z animo oz. animusom, običajno čutimo privlačnost. V osebe, ki jih izžarevajo, se marsikdaj zaljubimo. Boljše poznavanje lastne anime oz. animusa nam lahko pomaga pri izbiri ljubezenskih partnerk oz. partnerjev, pa tudi pri osveščanju lastnih psihičnih vsebin, ki si jih še ne upamo zaživeti.
V predavanju bom predstavila Jungovo pojmovanje anime in animusa ter sodobna pojmovanja oziroma kritike teh konceptov. Na primeru sanj bom poskušala osvetlili, kako lahko bolje spoznavamo različne osebnosti, ki živijo v nas in vplivajo na naše razmišljanje, čustvovanje in delovanje.

PRIJAVE: Prijavo pošljite na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.. Prejeli boste sporočilo s podatki za plačilo. Po prejemu plačila vam bom po elektronski pošti poslala povezavo z dostopom do spletne učilnice, na dan predavanja 30 minut pred samim predavanjem geslo, po predavanju pa račun. Število udeležencev je omejeno.

PREDAVATELJICA: Breda Biščak je uspešno opravila izobraževanje za izvajanje jungovske analize pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo (IAAP). Jungovsko psihoterapijo oziroma psihoanalizo izvaja na slovenski Obali ter vodi skupine za analizo sanj. Z jungovsko razlago sanj se je prvič srečala že konec leta 2007 v mesečni izobraževalno-izkustveni skupini, ki sta jo vodila srbska psihoterapevta Ivan in Marija Nastović. Obiskovala jo je več kot sedem let. Od leta 2012 je članica Slovenskega združenja za analitično psihologijo (SZAP). Po osnovni izobrazbi je univerzitetna diplomirana anglistka in literarna komparativistka; še vedno deluje kot literarna prevajalka in moderatorka. Leta 2019 je za prevod romana Avgust Johna Williamsa prejela Sovretovo nagrado.

Prevod monografije o Tonetu Kralju izšel pri ugledni mednarodni založbi Peter Lang

Poleti 2020 je pri ugledni mednarodni znanstveni založbi Peter Lang izšel moj angleški prevod predelane in razširjene monografije Tone Kralj. Prostor meje, ki jo je napisal zgodovinar dr. Egon Pelikan. Angleška izdaja Hitler and Mussolini in Churches. The Church Painter's Subversion of Fascism: The Ideological Marking of Space along the Slovene-Italian Border je pomemben dosežek za slovensko znanost, saj monografija v svet ponese edinstveno zgodbo o umetniškem protifašističnem angažmaju Toneta Kralja vzdolž nekdanje rapalske meje. Vabljeni k branju.  

Pismo podpore Hrastniku in poziv k ureditvi dostojnih razmer za oskrbo starejših in za delo negovalnega osebja

Ker ima Hrastnik zame poseben pomen, ker sta se lani v zvezi s Hrastnikom prekrili dve plasti mojega življenja, ena zelo lepa, ena izredno težka, in ker me je stisnilo, ko sem prebrala zapis o dogajanju v hrastniškem domu upokojencev med aktualnim izbruhom okužbe s koronavirusom, sem se odločila, da napišem pismo podpore Hrastniku. Preberete si ga lahko tudi na mojem blogu.
Vedno znova se sprašujem, kdaj me bo minil moj idealizem, češ da se z besedami lahko kaj premakne ... Ne vem, če bo ta zapis kaj spremenil, vseeno pa menim, da svojci starejših ne smemo biti več tiho. V Sloveniji je na področju oskrbe starejših vse preveč nerešenih stvari.

Odziv na besedilo Petre Škarja Je prav, da umetniki od države zahtevajo denar za svoje delo

Svet kapitala je 16. aprila 2020 objavil besedilo Petre Škarja Je prav, da umetniki od države zahtevajo denar za svoje delo. Nanj sva se s prošnjo za javno objavo v reviji Svet kapitala odzvali z dramaturginjo, dr. Anjo Bajda, saj meniva, da je v njem zapisanih več popreproščenih trditev, ki pomanjkljivo orišejo delovanje slovenskega knjižnega trga in ki utrjujejo stereotipno in škodljivo miselnost, da je slovenski pisatelj oziroma umetnik (v besedilu uporabljava moški slovnični spol tudi za predstavnice ženskega biološkega spola), kot je zapisala avtorica, »tisti striček z ogromnimi očali, ki nima socialnega življenja, v razvlečeni majici doma tipka na računalnik in piše knjige« in »živi od socialne podpore ali od državnih sredstev podpore umetnosti«.

Celoten zapis si lahko preberete na mojem blogu ali na tej povezavi.