Psihoterapija
Lepo pozdravljeni na moji podstrani, posvečeni psihoterapiji.
Če bi iz kakršnega koli razloga potrebovali strokovno psihoterapevtsko pomoč, vabljeni, da me kontaktirate -- z veseljem sprejemam nove stranke. Psihoterapijo izvajam na podlagi jungovskih in drugih (psihoanalitičnih) spoznanj. Prilagojena je posamezniku, njegovim potrebam in tempu notranjega razvoja. Redno obiskovanje psihoterapije stranki pomaga z uvidi v lastno psiho in funkcioniranje, na stranki pa je, da se odloči, kako bo te uvide vnesla v vsakdanje osebno in poslovno življenje. Psihoterapijo bi lahko imeli tudi za nekakšen psihični laboratorij v varnem okolju.
Pri svojem delu sem zavezana etičnemu kodeksu individualnih članov Mednarodne zveze za analitično psihologijo (IAAP) in Zakonu o varstvu osebnih podatkov.
Vabljeni, da si o meni in mojem načinu dela nekoliko več preberete spodaj, lahko pa me tudi kontaktirate. V nadaljevanju svoj način dela s klienti imenujem tako psihoterapija kot jungovska analiza (čeprav je, strogo vzeto, med obema pristopoma nekaj razlik).
Študij psihoterapije oz. psihoanalize
29. februarja 2024 sem zaključila individualni izobraževalni program Mednarodne zveze za analitično psihologijo (IAAP) za izvajanje jungovske psihoanalize (sprejeta sem bila novembra 2016). Kliente sprejemam na slovenski Obali (Škofije). Naš študij je temeljil na treh stebrih: lastni analizi, superviziji in teoretskem znanju, ki ga pridobivamo na predavanjih, konferencah in z branjem.
Aprila 2021 sem opravila vmesni izpit, ki je pogoj za pristop h končnemu izpitu za pridobitev naziva jungovske analitičarke. Moja izpraševalca sta bila ameriška jungovska analitičarka Jill Fischer in danski jungovski analitik Henrik Okbøl.
Pred tem sem razlago sanj spoznavala v izkustveno-izobraževalni delavnici srbskih psihoterapevtov in kliničnih psihologov Marije in Ivana Nastovića, ki sem jo obiskovala več kot šest let (od decembra 2007 dalje). Konec leta 2011 sem bila sprejeta tudi v Slovensko združenje za analitično psihologijo (ki je včlanjeno v IAAP) in od tedaj redno obiskujem predavanja uglednih mednarodnih jungovskih analitikov, ki jih petkrat ali šestkrat letno gostimo v Ljubljani. Redno se udelužujem tudi mednarodnih jungovskih simpozijev in konferenc v tujini in doma (več na podstrani Izobrazba).
Jungovska analiza
Jungovska analiza je neinvazivna oblika psihoterapije, ki upošteva zavedne in nezavedne vidike naše psihe, velik poudarek pa daje analizi sanj in simbolnemu razumevanju dejanj in dogodkov v našem vsakdanjem življenju. Sanje delujejo kot rentgenska slika dogajanja v naši duševnosti: pokažejo, kje imamo slepe pege, skrite potenciale, inhibicije itn. (več o tem spodaj). Zaradi tega so odličen psihodiagnostični pripomoček v jungovski analizi: nakažejo, v čem je težava; nekatere nakažejo tudi, v katero smer bi veljalo iskati rešitev, nekatere pa od nas pričakujejo, da se pri iskanju rešitve najprej sami zavestno angažiramo in šele čez čas razkrijejo, ali se gibljemo v pravo smer. Poleg sanj se v analizi lahko obravnava kakršenkoli drug "material", ki ga stranka prinese: strahove, skrbi, obsesije, fantazije, pripetljaje iz vsakodnevnega življenja, občutke tesnobe, utesnjenosti, potrtosti, praznine itn.
Jungovska analiza je prilagojena posamezniku, njegovim potrebam, stiskam in tempu notranjega zorenja, ki mu je Jung pravil "individuacija". Cilj jungovske analize je vzpostaviti ravnovesje med klientovim zavestnim in nezavednim delom, da bi klient bolje razumel in poznal samega sebe in svoje funkcioniranje, polneje živel ter gojil bolj konstruktivne odnose s svojimi najbližjimi in družbo nasploh. Osebnostne spremembe so lahko globoke in trajne.
Gre za metodo z odprtim koncem, zato ni mogoče vnaprej določiti, koliko časa bo proces trajač -- lahko nekaj mesecev, lahko več let.
Vloga stranke oz. sanjavca
V jungovski analizi sta stranka in analitik pojmovana kot enakovredna partnerja. Stranka se zaveže k rednemu obiskovanju običajno tedenskih srečanj. V analizi sanj razkriva svoje proste asociacije in trenutno življenjsko situacijo, brez katerih analiza ni mogoča. S svojimi odzivi določa tempo in vsebino analize. Strankin angažma je bistvenega pomena: analitik ji sicer nudi oporo pri osvetljevanju težav, korake naprej pa mora storiti sama. Pri soočanju z lastnimi čustvi, nezavednimi vsebinami in ranljivostjo so potrebni so tudi pogum, potrpežljivost in blagost.
Vloga analitika
Analitik nudi stranki oziroma sanjavcu varno okolje, v katerem skupaj raziskujeta zavestne in nezavedne psihične vsebine. Analitik sanjavcu ne sme vsiljevati svojih razlag sanj. Praviloma tudi ne nudi nasvetov, saj je stranka le tako lahko samostojna in odgovorna za svoje odločitve.
Analitik mora spoštovati strankino anonimnost in vsebino srečanj zadržati zgolj in samo zase. Osnovne informacije lahko razkrije samo v strokovni superviziji, pri čemer mora stranka prav tako ostati anonimna, supervizor pa je prav tako zavezan k molčečnosti.
Jungovska analiza in analitična psihologija, katere utemeljitelj je Carl Gustav Jung, sta predstavljeni tudi na spletni strani Slovenskega združenja za analitično psihologijo, katerega članica sem že od jeseni 2011. S septembrom 2017 smo začeli tudi niz kratkih predstavitev v oddaji Dobro jutro (več si lahko preberete v rubriki Novice).
Več zapisov v zvezi z jungovsko analizo oz. psihoterapijo, analitično psihologijo, sanjami in simboli si lahko preberete tudi na mojem blogu ali sledite objavam na FB, in sicer pod naslovom Svet sanj in simbolov (@analizasanj).
Raziskovanje sanj je že samo po sebi življenjsko delo.
(C. G. Jung)
Svet sanj se nam običajno zdi bizaren, nenavaden, včasih navdihujoč, včasih zastrašujoč. Običajno je silno izmuzljiv, sanj sanjske slike, vzdušje, vtisi, s katerimi se zbudimo, največkrat izpuhtijo že takoj, ko se zbudimo. Včasih nas preganjajo še ves dan, zlasti kadar so nam spanec kratile nočne more. Včasih v nas pustijo veliko žalost, saj se ob bujenje zavemo, da smo "samo" sanjali in da se sreče, ki smo jo doživljali v snu, ne moremo dotakniti v budnem stanju. Včasih nam sanje dajo novo moč, vero, upanje, četudi se jih ne spomnimo.
Naj se nam sanje zdijo še tako čudaške, vedno imajo pomen, ki je (razen pri ljudeh, ki imajo vizonarske sanje in v sanjah zaznavajo tudi kolektivno nezavedno) vezan na naš osebni svet. Zato pri analizi sanj potrebujemo sanjavca: sanjavec analitiku ne pove le, kaj je sanjal, marveč tudi, kaj mu določene osebe, kraji, slike, občutja iz sanj pomenijo, na kaj ga spominjajo, kdaj jih je morda že doživel itd. Z drugimi besedami: brez sodelovanja sanjavca so sanje samo slike oziroma metafore, v katere bi lahko vsak vnesel svoj pomen skladno s tistim, kar pač nosi v svoji notranjosti. Prav zato za ustrezno analizo sanj potrebujemo asocijacije tistega, ki je sanje sanjal – le tedaj lahko iz dvogovora počasi izluščimo pomen posameznik slik in ga počasi stkemo v smiselno celoto.
Sanje nam nikoli ne lažejo, nas v svojih knjigah opozarja beograjski psihiater in tolmač sanj dr. Ivan Nastović. Zmotimo se lahko le ljudje, kadar jih skušamo interpretirati, toda nezavedno samo vedno govori resnico. Prav zato je vloga analitika v procesu analize sanj tako pomembna: analitik je tisti, ki nas vodi skozi labirint naših sanjskih svetov. Namen sanj je namreč vzpostaviti ravnovesje v naši psihi: nas opozoriti na naše skrite potenciale, kadar ne vemo, kako naprej; nas opozoriti na našo vlogo v težavni situaciji; videti stvari, ki jih raje ne bi videli, saj se del nas z njimi raje ne bi ukvarjal. Analitik nam zato pomaga videti lastni hrbet, če se metaforično izrazimo, kar je vedno zelo težko. Toda na dolgi rok se splača, kajti kot pravi Jung, vse, česar ne osvetlimo v nezavednem, se nam prej ali slej manifestira kot »usoda« v zunanjem življenju.
O sanjah bi lahko še veliko napisali. Če bi se radi na raziskovanje svojega sanjskega sveta, ki je vedno svet naše notranjosti, svet naših globin, želeli podati ob strokovni pomoči jungovske analize, ste vabljeni, da me kontaktirate. Spodaj navajam nekaj osnovne literature, ki jo priporočam v branje vsem, ki vas sanje zanimajo, pa naj se z njimi ukvarjate sami ali ne. Za začetek vam svetujem, da si sanje vestno beležite – bodisi, da si jih redno zapisujete, bodisi da si jih posnamete, takoj ko se zbudite. Zraven si na kratko zapišite tudi, kaj se vam je zgodilo prejšnji dan, saj so sanje običajno komentar dogajanja v vašem realnem življenju v preteklih dneh. Ko boste sanje prebirali »za nazaj«, boste marsikdaj presenečno ugotovili, kako so se vam v realnem življenju dejansko zgodilo stvari, ki so jih sanje na svoj edinstveni, poetični, simbolni, metaforični način »napovedale«. Sčasoma boste tako za nazaj morda našli tudi lastni ključ za njihovo razumevanje. Naj se sliši še tako neverjetno, je sanjski svet največkrat samo zrcalo dogajanja v nas samih, njihovo razumevanje in upoštevanje pa nam pomaga vzpostaviti boljši stik s samim sabo in posledično z drugimi in zunanjim svetom.
Dobro jutro, TV KP/SLO, 17. 3. 2023 (od 1h 4' 35 '' in od 1h 18' 10'')
Klepet ob kavi (Planet TV), 30. 1. 2020
Dober dan, TV KP/SLO 1, 29. 5. 2018 (od 19' 35'')
Dober dan (Možgani in sanje), TV SLO 1, 16. 3. 2018
Dober jutro, TV KP/SLO, 28. 11. 2017 (7' 40'' dalje)
Dobro jutro, TV KP/SLO, 26. 9. 2017 (9' 35'' dalje)
Dobro jutro, TV KP/SLO, 21. 8. 2017
Nastović, Ivan: Psihologija snova i njihovo tumačenje: Trodimenzionalni pristup snovima, Prometej, Novi sad, 2006.
Nastović, Ivan: 127 protumačenih snova. Prometej, Novi Sad, 2008.
Jung, Carl G., in von Franz, M. L.: Človek in njegovi simboli, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
Jung, Carl G.: Dreams, Routledge Classics, London, 2002.
Hall, James A.: Jungian Dream Interpretation, Inner City Books, Toronto, 1983.
Hall, James A.: The Jungian Experience: Analysis and Individuation, Inner City Books, Toronrto, 1986.
Chevalier, Jean, in Gheerbrant, Alain: Slovar simbolov: miti, sanje, liki, običaji, barve, števila. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.