Naslednji gost v pogovornem ciklu »Kje je konec sveta?« bo Matjaž Lunaček, specialist psihiatrije, ki je svojo poklicno pot posvetil psihoterapiji, ukvarja pa se tudi z uporabo psihoanalize v književnosti in pedagogiki. V enem od svojih kratkih esejev, objavljenih v knjigi Telovadci nad prepadom (Cankarjeva založba, 2014), je zapisal: »Na vožnji z nočnim vlakom /.../ sem bil speči med spečimi, bil sem buden med spečimi.«
V kratkem eseju Speči, iz katerega je citat vzet, nočni vlak vozi skozi Italijo, v zbirki esejev Telovadci nad prepadom, letos nominirani za Rožančevo nagrado, pa avtorjev esejistični vlak vozi skozi Slovenijo, Evropo in širše. Mimo bralca oziroma potnika bežijo kratki razmisleki o »nedoumljivi večplastnosti sveta«: regresiji pri starih ljudeh, hiperprodukciji današnjega sveta in družbi smeti, idealizaciji politikov oziroma očetovskih figur, razpadu Jugoslavije, odzravitvi, ki zahteva poseg v bolno tkivo, počasnem spreminjanju našega čustvenega življenja, slovarju izumrlih besed, umetnosti. Nad potovanjem bdi duh francoskega pesnika Arthurja Rimbauda, h kateremu se Lunaček venomer znova vrača, v pokrajini v ozadju pa lahko razbiramo ne le védenje o človeški duši, marveč tudi poznavanje zgodovine umetnosti, književnosti in filozofske misli.
»Do jasnih potez, ustreznih besed, resničnih barv je mogoče priti le z neprestanim in zavzetim motrenjem življenjskih pojavov brez predsodkov.«
Vabimo vas, da se potovanju z vlakom skozi nočne in dnevne pokrajine duha pridružite tudi sami, in sicer v torek, 18. novembra, ob 18.00 v Modrijanovi knjigarni.