Pred bližajočim se kulturnim praznikom bo na nočni obisk prišla dr. Vladka Tucovič, asistentka in lektorica na Oddelku za slovenistiko na koprski humanistiki. Osrednja tematika nočnega pogovora bo Istra v sodobni slovenski književnosti.

Vabljeni na frekvence Radia Koper in Radia Slovenija v noči s petka, 6. februarja, na soboto, 7. februarja, nekaj minut po polnoči. 

Zadnji teden januarja 2015 je BBC-jev zunanji sodelavec Marc Ramsay v proseški knjižnici s slovensko ekipo, ki so jo sestavljali novinarka Neva Zajc, režiser Tomaž Burlin ter snemalca Niko in Črt Čadež, snemal dokumentarec o slovenskem pisatelju in kandidatu za Nobelovo nagrado za književnost Borisu Pahorju. V 4 snemalnih dneh je bilo posnetih 8 ur pogovora s Pahorjem, ki sem ga pretolmačila v angleški jezik, saj bo angleški prepis pogovora služil za osnovo za morebitni BBC-jev dokumentarec o Borisu Pahorju, njegovi taboriščni izkušnji in romanu Nekropola.  

Kratek zapis o poskusnem snemanju dokumentarca je bil objavljen v Primorskih novicah.

Po decemberskem srečanju v okviru cikla Kje je konec sveta?, v okviru katerega smo predstavili dr. Andraža Terška in njegovo knjigo Brutalci. To ni ta roman o nas, se januarja cikel nadaljuje z dvema pogovoroma. V torek, 13. januarja, bomo ob 18.00 gostili pisatelja in publicista Vladimirja P. Štefaneca, ki je lani izdal dva roman, in sicer Sem punk čarovnica, debela lezbijka in ne maram vampom ter 66,3 m²; teden dni pozneje, prav tako ob 18.00 pa dr. Katarino Marinčič, ki je lani konec leta izdala roman Po njihovih besedah. Vabljeni.   

V decembrski številki revije Viva je objavljen daljši intervju o sanjah, njihovem pomenu in tolmačenju. Vabljeni k branju - intervju si lahko preberete tudi na spletni strani revije Viva.

Če bi se kdo rad pridružil skupini za tolmačenje sanj, ki se pod vodstvom mag. Marije Nastović občasno dobiva v Ljubljani, je vabljen, da mi piše.

Pri založbi Modrijan je izšla odlično napisana knjiga Keitha Lowa o dogajanju po vsej Evropi takoj po drugi svetovni vojni. Avtor bo Slovenijo obiskal 15. aprila 2015, in sicer bo ob 19.00 nastopil v Cankarjevem domu.  

Britanski zgodovinar je s knjigo želel odpreti razpravo, kako so vojni in povojni dogodki vplivali na staro celino med najbolj bolečimi fazami njenega preporoda, in spodbuditi še druge, naj tematiko globlje preučijo -- kar je aktualno tudi za Slovenijo. Knjiga namreč razkriva, kako lahko nasprotni pogledi na zgodovino obstajajo drug ob drugem; kako se pretekle grozote umeščajo v tedanji zgodovinski kontekst in kako krivda ni nujno povezana samo z eno stranjo, marveč s celo paleto udeležncev. "Ne nazadnje gre za zgodovino, zato ji ne smemo dopustiti, da zastruplja sedanjost."

Kratek filmček o knjigi si lahko ogledate na spletni strani založbe Modrijan; tu naj navedemo samo avtorjev zaključni stavek: »To knjigo sem si želel napisati predvsem zato, ker je bilo vse te zgodbe treba povedati zdaj. Ljudje, ki so povojno obdobje izkusili na lastni koži, se začenjajo starati. Podivjana celina je torej poskus, da ti ljudje dobijo besedo in povedo svojo zgodbo, preden bo za vedno izgubljena.«      

V okviru letošnjega slovenskega knjižnega sejma Društvo slovenskih književnih prevajalcev pripravlja predstavitev letošnjega prejemnika oziroma prejemnice priznanja za mladega prevajalca oziroma nagrade Radojke Vrančič. Pogovor z nagrajencema bo v nedeljo, 30. 11., ob 13.00 na t. i. Pisateljskem odru v Cankarjevem domu. Vabljeni. 

Naslednji gost v pogovornem ciklu »Kje je konec sveta?« bo Matjaž Lunaček, specialist psihiatrije, ki je svojo poklicno pot posvetil psihoterapiji, ukvarja pa se tudi z uporabo psihoanalize v književnosti in pedagogi­ki. V enem od svojih kratkih esejev, objavljenih v knjigi Telovadci nad prepadom (Cankarjeva založba, 2014), je zapisal: »Na vožnji z nočnim vlakom /.../ sem bil speči med spečimi, bil sem buden med spečimi.«

V kratkem eseju Speči, iz katerega je citat vzet, nočni vlak vozi skozi Italijo, v zbirki esejev Telovadci nad prepadom, letos nominirani za Rožančevo nagrado, pa avtorjev esejistični vlak vozi skozi Slovenijo, Evropo in širše. Mimo bralca oziroma potnika bežijo kratki razmisleki o »nedoumljivi večplastnosti sveta«: regresiji pri starih ljudeh, hiperprodukciji današnjega sveta in družbi smeti, idealizaciji politikov oziroma očetovskih figur, razpadu Jugoslavije, odzravitvi, ki zahteva poseg v bolno tkivo, počasnem spreminjanju našega čustvenega življenja, slovarju izumrlih besed, umetnosti. Nad potovanjem bdi duh francoskega pesnika Arthurja Rimbauda, h kateremu se Lunaček venomer znova vrača, v pokrajini v ozadju pa lahko razbiramo ne le védenje o človeški duši, marveč tudi poznavanje zgodovine umetnosti, književnosti in filozofske misli.      

»Do jasnih potez, ustreznih besed, resničnih barv je mogoče priti le z neprestanim in zavzetim motrenjem življenjskih pojavov brez predsodkov.«

Vabimo vas, da se potovanju z vlakom skozi nočne in dnevne pokrajine duha pridružite tudi sami, in sicer v torek, 18. novembra, ob 18.00 v Modrijanovi knjigarni. 

'Sloanov pogled se je znova ustavil na Williamu Stonerju in suhoparno mu je rekel: »Shakespeare vas nagovarja še zdaj, tristo let pozneje, gospod Stoner; ga slišite?« 

William Stoner je ugotovil, da že nekaj trenutkov zadržuje sapo. Lahno je izdihnil in pri tem natanko čutil, kako mu oblačila drsijo po telesu, ko zrak zapušča pljuča. Pogled je odvrnil od Sloana in se ozrl po prostoru. Skozi okna so padali poševni snopi svetlobe in počíli na obrazih sošolcev, tako da se je zdelo, da njihova razsvetljetnost izvira od znotraj in se širi proti mrakobnosti; neki študent je zamežiknil in na lice, v katerega puh se je zapredla svetloba, je padla tankcena senca. Stoner je začutil, da se mu razklepajo prsti ob robu mize. Obrnil je roke in si jih začel ogledovati ter se čuditi njihovi rjavi barvi, čuditi natančnosti, s katero so se nohti prilegali topim prstnim konicam; prešinilo ga je, da čuti, kako mu kri nevidno teče po drobnih žilah in arterijah, nežno in negotovo utripajoč v prstnih konicah in vsepovsod po telesu.

Sloane je znova spregovoril. »O čem vam govori Shakespeare, gospod Stoner? Kaj vam sporoča njegov sonet?«'      

(Prevod: © BB, Mladinska knjiga)

Roman Stoner Johna Williamsa bo izšel v prestižni zbirki Kondor prihodnje leto pri Mladinski knjigi. 

Ob osemdesetletnici rojstva irskega pisatelja Johna McGaherna (12. 11. 1934) se bodo o njegovem življenju in njegovih delih pa tudi o sodobni irski književnosti na sploh pogovarjali poznavalka in ljubiteljica irske književnosti Tina Mahkota, prevajalka McGahernovih romanov Maja Novak in gostujoči profesor za irske študije na Fakulteti za humanistične in družbene vede Univerze.  v Zagrebu Aidan O`Malley. Pogovor bo vodila Breda Biščak.

Irsko vzdušje bosta soustvarjala glasbenika Gašper Kvartič in Luka Jerman. Pogovor v slovenskem jeziku bo v Modrijanovi knjigarni v petek, 14. november, ob 18. uri. Vabljeni.

Na povabilo slovenskega časnika Delo sem v rubriki »Kaj pripravljajo« pred nedavnim predstavila svoje delo v prihodnjih mesecih. Vabljeni k branju in poslušanju. 

V noči s petka, 31. 10., na soboto, 1. 11., ste vabljeni k poslušanju nočnega programa na frekvencah Radia Koper oziroma Radia Slovenija 1. Ob bližajočem se dnevu mrtvih oziroma vseh svetih bova z dr. Vito Poštuvan spregovorili o prebolevanju izgube, žalovanju in drugih vprašanjih, povezanih s človeško minljivostjo. Dr. Vita Poštuvan je raziskovalka duševnega zdravja in predavateljico na Univerzi na Primorskem in v Mariboru. Vabljeni k poslušanju in k sodelovanju v pogovoru; pogovor se bo pričel nekaj minut čez polnoč. 

V četrtek, 23. oktobra, ob 18.00  vas z Modrijanovo knjigarno vabimo na pogovor z letošnjim kresnikovm nagrajencem Davorinom Lenkom. V nagrajenem romanu (Center za slovesko književnost, 2013) nas z nelinearno, kolažirano pripovedjo popelje v svet telesne intime, o kateri v zahodni družbi pogosto govorimo bodiso na puritanski bodisi na pornografski način.

Več o romanu in pogovoru na spletni strani založbe Modrijan.

Vabljeni.

Pri založbi Modrijan in založbi Kreslin je pred nedavnim izšla knjiga Vlado Kreslin, Slovenija in jaz, ki jo je napisala Američanka Ruth Dupré kmalu potem, ko je prvič slišala Kreslinovo pesem Rulet, v slovenščino pa jo je prevedla Lili Potpara.

Knjigo bomo predstavili po vsej Sloveniji, in sicer 6. oktobra v Ljubljani, 7. v Mariboru, 8. v Murski Soboti, 9. v Kopru in 10. v Škofji Loki (moderatorka Erica Johnson Debeljak). Na predstavitivah bodo sodelovali Vlado Kreslin, Ruth Dupré in ponekod tudi Lili Potpara. Kraj in čas literarno-glasbenih dogodkov je objavljen na spletni strani založbe Modrijan.

Vabljeni v našo družbo. Pogovor z angleško govorečo avtorico bo tolmačen v slovenščino.

V prvem tednu septembra bo na Krasu in v več slovenskih krajih potekal 29. mednarodni literarni festival Vilenica. Vabljeni na številne zanimive dogodke in srečanja z zanimivimi avtorji, prevajalci in drugimi ljubitelji besedne umetnosti. Natančen program je dostopen na spletni strani festivala. 

»V jutru, ko sem začela pisati to knjigo, sem zakašljala. Nekaj mi je prihajalo iz grla: davilo me je. Strgala sem vrvico, na kateri je viselo, in ga pocuknila na dan. Stopila nazaj v posteljo in si rekla: srce sem pravkar izpljunila.

Iz človeških kosti je narejeno glasbilo quena. Napravil ga je neki Indijanec kot poklon svoji ljubi. Ko je umrla, si je iz njenih kosti naredil flavto. Quena zazveni bolj predirno, bolj presunljivo kot navadna flavta.

Kdor piše, pozna ta proces. Na to sem pomislila, ko sem izpljunila srce.

Le da sama ne bom čakala, da moja ljubezen umre.«

(© Breda Biščak)

Takole se trenutno glasi začetek kratkega teksta Anais Nin Hiša incesta, ki naj bi predvidoma to jesen izšel pri založbi Modrijan. Gre za izredno poetično besedilo, v katerem je avtorica ubesedila niz svojih sanj, ki jih je sanjala med druženjem s Henryjem Millerjem in njegovo ženo June.

Z založbo in knjigarno Modrijan začenjamo niz pogovor »Kje je konec sveta? Popotovanja po knjižnih svetovih z Bredo Biščak in gosti«, s katerimi bomo premišljevali o dobrih knjigah kot mediju, ki terja čas in premislek tako za ustvarjanje kot branje, s tem pa svetu in našem mestu v njem najpogosteje nastavlja trajnejše zrcalo kakor sodobni množični mediji. V pogovorih v Modrijanovi knjigarni bomo iskali odgovore na vprašanja, kako naš notranji svet vpliva na dojemanje zunanjega in obratno; kdaj se meje njima zabrišejo; kaj se zgodi, ko se eden ali drugi tako spremeni, da se nam zazdi, da smo se znašli na koncu (nam znanega) sveta.

Prvi gost bo uveljavljeni srbski pisatelje Vladimir Pištalo, ki se v noveli Aleksandrida sprašuje, kje so meje neznanega sveta, v romanu Tesla, portret med maskami pa raziskuje prepletanje vidnega in nevidnega sveta v življenju Nikole Tesle; obe deli je v slovenščino odlično prevedla dr. Đurđa Strsoglavec.

Vabljeni v torek, 10. junija 2014, ob 18. uri v Modrijanovo knjigarno v Ljubljano in v sredo, 11. junija, ob 19. uri v atrij Pretorske palače v Kopru.

V četrtek, 8. maja 2014, ob 18.00 bomo v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani predstavili knjigo Mačje kraljice. Sodelovali bodo avtor Niko Grafenaurer, ilustrator Jože Ciuha, ki je konec aprila dopolnil 90 let, in recitatorka Špela Frlic. Vabljeni.

V četrtek, 13. marca, ob 19.00 bo Brina Svit predstavila svoj zadnji roman Noč v Reykjaviku v knjigarni Dom knjige v Kopru. Vabljeni na pogovor z avtorico.

Knjiga Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni je prvi obsežnejši zgodovinski pregled v kateremkoli jeziku obdobja takoj po koncu druge svetovne vojne v celotni Evropi, zahodni in vzhodni. Nazorno pokaže, da se 2. sv. vojna ni končala z dnem zmage v Evropi, marveč je v različnih oblikah divjala še vsaj do l. 1950. Zgodba o povojni Evropi torej ni toliko zgodba o obnovi kakor o poti v anarhijo ter o dogajanju na celini, ki je ostala brez ustanov. Govori o zgodovini, ki še ni bila ustrezno zapisana. Slovenski prevod bo izšel pri založbi Modrijan.

Keith Lowe (1970) je pisatelj in zgodovinar, na obeh straneh Atlantika poznan kot avtoriteta za drugo svetovno vojno in dogajanje takoj po njej. Poleg dveh romanov (prvi, Tunnel Vision, je bilo nominiran za najboljši romaneskni prvenec v Veliki Britaniji, Authors' Club Best First Novel Award) je napisal tudi zgodovinsko monografijo Inferno: The Devastation of Hamburg, 1943 (Pekel: Razdejanje Hamburga, 1943), zelo dobro sprejeto pri kritikih.

Slovenski prevod Rob zemlje - obmorskih spominov Tima Wintona - ki so pred nedavnim izšli pri Modrijanu, bo predstavljen v oddaji Sobotno branje na Radiu Slovenija 1 v soboto, 16. 11., ob 14.30. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Vabljeni k poslušanju.

V okviru letošnjega knjižnega sejma, ki bo potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu med 20. in 24. novembrom, vas vabimo na pogovor "Knjiga nam je lahko v pomoč ali Svetilnik v nevihti", ki ga prireja Založba Zala.

Pogovor o bibliopreventivi in biblioterapiji ob knjigi Zbirka zgodb najboljših indijskih avtorjev, ki je izšla lani na biblioterapevtskem kongresu v Indiji, k nam pa je priromala prav na pobudo edine naše udeleženke in predavateljice na tem kongresu, zavzete šolske knjižničarke, ki verjame v moč zgodb. S Sabino Burkeljca, dr. Klemenom Lahom in mag. Marijanom Špoljarjem se bomo pogovarjali o zdravilni, katarzični moči zgodb.

Vabljeni v petek, 22. novembra, ob 15.00 v Cankarjev dom.

Konec novembra bo Slovenijo obiskal uveljavljeni ameriški mladinski pisatelj Patrick Ness. V slovenščino je prevedena njegova trilogija Hrup in kaos ter knjiga Sedem minut čez polnoč.

V sredo, 20. novembra, se bo ob 18.00 predstavil v Konzorciju v Ljubljani; dan pozneje, v četrtek, 21. novembra, ob 19.00 pa v Domu knjige v Kopru. Pogovor bo tolmačen v slovenščino. Vabljeni.

V novi Modrijanovi zbirki Svila je ravno izšel slovenski prevod avtobiografskih spominov Tima Wintona Rob zemlje.

Tim Winton črpa navdih za pisanje iz pokrajine, zlasti obmorskega dela Zahodne Avstralije. »Morje je prav tako rob zemlje,« je verz T. S. Eliota, po katerem je avtor povzel naslov svojih obmorskih spominov. Zdi se, da se mu je odraščanje ob morju zajedlo v vsako telesno in spominsko celico, saj je morje večni spremljevalec njegovih zgodb. V kratkem avtobiografskem delu Rob zemlje mu spiše poetično hvalnico, v kateri nam odstre tisoč in en obraz morja: je sveti kraj obredov prehoda; domovanje čudežev in čudes; prostor, kjer se ob »vsaki sekundi užitka vedno pojavi trenutek zaskrbljenosti«; sorodnik puščave, lačen trupel. In tako kot avstralsko morje valovi drugače kot slovensko – ne nazadnje ima v avstralski angleščini skoraj vsak val svoje ime, ki ga v slovenščini poskušamo opisno poustvariti – tako tudi Wintonov jezik občasno naplavi tako nenavadne kombinacije besed, da se osupel bralec čudi kakor Wintonov paberkovalec po plaži, ki na morskem obrežju odkriva predmete iz nekega drugega sveta. Rob zemlje je branje, ki bo navdušilo tako ljubitelje morja kot pretanjene literature.