Britanski avtor Keith Lowe, avtor zgodovinske uspešnice Podivjana celina, ki je v mojem prevodu izšla pri založbi Modrijan leta 2014 in tako kot drugod po svetu prejela odlične odzive, je junija 2017 izdal novo zgodovinsko monografijo »The Fear and the Freedom: How the Second World War Changed us«. Na knjižnih policah založbe Modrijan bo predvidoma na voljo jeseni 2018.

Podnaslov "Kako nas je spremenila druga svetovna vojna" zelo ustreza vsebini: v šestih poglavjih avtor namreč opiše, na kaj vse je vplivala 2. svetovna vojna (ženske pravice, razmah znanosti, ustanovitev ZN, bipolarni svet, nastanek afriških in azijskih narodov oz. osvoboditev izpod kolonialnega jarma, izvor ameriške drže svetovnega policaja, zaznamovanost s travmami itn.), kako njene posledice čutimo še danes in kako z njo povezano metaforiko še danes uporabljajo/zlorabljajo politiki v svojih govorih.

Je zelo aktualna knjiga; v njej so obravnavani sodobni pojavi in politične osebnosti: britansko izglasovanje Brexita, Trump, sovraštvo do islama in vzpon ISIS-a. Na koncu so omenjene tudi migracije; avtor nakaže, kako se pravzaprav niso nikoli nehale, kako je ksenofobija žal prisotna skoraj vedno in povsod, tudi če gre za kozmopolitski London.

Strah in svoboda: Kako nas je spremenila druga svetovna vojna, kot se bo glasil slovenski naslov, ni nič manj zanimivo, berljivo in poučno branje, kot je Podivjana celina. Le časovni, geografski in tematski okvir, ki ga avtor tokrat obdela, je bistveno širši, kar je resnično občudovanja vredno. Poleg tega je monografija tako kot njena predhodnica indirekten poziv k humanosti, razmisleku in globinski percepciji stvari, kar je velika redkost v naših "mimobežnih" časih.

Na nočni obisk v studio Radia Koper prihaja pesnik, prevajalec, urednik in gledališčnik Gašper Malej, ki je za izstopajoče prevajalske dosežke iz italijanskega jezika prejel nagrado italijanskega ministrstva za kulturo in turizem. Predstavila bova njegov prevajalski opus, nastajajočo pesniško zbirko ter razmisleke o jeziku in kulturi. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč na valovih Radia Koper ali Slovenija 1 v noči s petka, 28. julija, na soboto, 29. julija.  

Decembra 2016 sem bila sprejeta v individualni izobraževalni program Mednarodne zveze za analitično psihologijo (naziv: IAAP Router), s čimer sem dobila dovoljenje za delo s strankami pod supervizijo jungovskega analitika. Pred tem sem se urila v tolmačenju sanj v mesečni delavnici srbskih terapevtov Marije in Ivana Nastovića, ki sem jo obiskovala več kot šest let.

Več informacij o delu s sanjami in jungovski analizi si lahko preberete v poglavju Tolmačenj sanj; vsi, ki bi vas takšno raziskovanje notranjega sveta zanimalo, pa ste vabljeni, da me kontaktirate. Srečamo se lahko bodisi na Obali bodisi v Ljubljani. 

V torek, 30. maja 2017, ob 19.30 bo na Vodnikovi domačiji v Ljubljani večer, posvečen prevajanju Virginie Woolf, na katerem bova kot prevajalki sodelovali Jana Unuk in Breda Biščak, pogovor pa bo povezovala Nada Grošelj. Prireditev, naslovljeno Avtorica in njeni prevajalki, organizira Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Vabljeni. 

Moji prevodi del Virginie Woolf so izšli pri različnih založbah: dnevniški izbor Trenutki videnja pri založbi Arsem, kratke zgodbe, zbrane v knjigi Znamenje na steni (prevedli sta jih tudi Jana Unuk in Tina Mahkota), pri Beletrini in esejistični izbor Ozki most umetnosti pri LUD Literatura. 

V sredo, 19. aprila 2017, vas ob 18.00 vabimo na javni razmislek o strahu in sočutju v Center mladih Koper, Gregorčičeva 4. 

Na njem sodelujemo: Eva Marn (pravnica in humanitarka), dr. Iztok Šori (Mirovni inštitut Ljubljana),  dr. Stefano Lusa (novinar Radia Koper Capodistria), Tatjana Hvala (Regijsko stičišče BOREO, Postojna), Franco Juri (publicist), dr. Primož Krečič (teolog in koprski stolni župnik),  Abood Orfahly (begunec iz Sirije, študent in prostovoljec) in moderatorka Breda Biščak.

Pobudnici Irena Urbič in Breda Biščak v sodelovanju s KID PiNA in CMK Koper.

Diana Pungeršič -- v poletnih mesecih boste nanjo in na njeno bralno druščino naleteli v Arheološkem parku Simonov zaliv, v nepoletnih v Mestni knjižnici Izola, kjer vodi bralni klub Kira knjiga. Pred nedavnim je za prevod dela Knjiga o britofu prejela nagrado Radojke Vrančič za mlado prevajalko. Podpisana je tudi pod številne literarne kritike, v petek zvečer (7. 4. 2017) pa jo lahko srečate na slovaškem večeru v Librisovi knjigarni v Kopru. Nekaj čez polnoč (v noči s petka, 7. 4., na soboto, 8. 4.) pride tudi na Radio Koper, saj bo moja gostja v oddaji Nočni obisk. Vabljeni v najino družbo. 

Vsi, ki vas zanimajo sanje in svet nezavednega, ste vabljeni, da si v torek, 21. marca 2017, ogledate oddajo Dobro jutro na TV SLO 1 ob 10.30. S kolegico Boženo Ambrozius bova z voditeljico Karin Sabadin poklepetali o tem, kako nam sanje pomagajo bolje razumeti samih sebe in svet okoli nas ter zakaj je vredno poskusiti razložiti njihovo na videz "bizarno" govorico.   

Posnetek dvodelnega pogovora si lahko ogledate na tej povezavi, začne se po 27. minuti. 

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo prireja v ponedeljek, 13. marca 2017, ob 19.00 v Pritličju v Ljubljani debato o prekariatu v prevajalstvu. Na njej bomo sodelovali David Limon z Oddelka za prevajalstvo UL FF, Polona Mertelj iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev ter sama kot samozaposlena v kulturi. Vabljeni. 

V današnjih Primorskih novicah si lahko preberete moje razmišljanje o dogajanju na Škofijah, povezano z odprtjem centra za begunce, ki je simptom tega, kar se v zvezi s tem pojavom dogaja po vsej državi. Hvala Primorskim novicam za možnost objave.

V torek, 23. februarja 2017, ste ob 18.00 vabljeni v Mestno knjižnico Izola, kjer bo bralni klub Kira knjiga pod vodstvom moderatorke in literarne prevajalke, sicer nagrajenke Radojke Vrančič, Diane Pungeršič obravnaval roman Stoner Johna Williamsa. Prisrčno vabljeni. Več o dogodku si lahko preberete na tej povezavi.

Te dni v Ljubljani poteka Slovenski knjižni sejem in ob predstavitvah vseh novih naslovov veselo ugotavljam, da je to pravi praznik knjige. Knjigam in branju bo posvečen tudi nocojšnji nočni program (Radio Koper, Radio Slo 1), saj bo moja gostja slovenistka in italijanistka, povezovalka številnih literarnih pogovorov, gimnazijska profesorica, urednica in dejavna članica slavističnega društva Jasna Čebron -- le kdo od južnoprimorskih ljubiteljev književnosti in nekdanjih dijakov je ne pozna? Morda ljubezen do književnosti nosi že v genih, saj je prapranečakinja Simona Gregorčiča ...

Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč v noči s petka, 25. novembra, na soboto, 26. novembra; pogovor pa bo šel znova v eter v sredo, 7. decembra 2016, ob 20.00 v oddaji Odprto za srečanja, prav tako na Radiu Koper.

Pri Cankarjevi založbi je izšla zgodovinska monografija Tone Kralj in prostor meje, ki jo je napisal zgodovinar dr. Egon Pelikan. Monografija, ki zapolnjuje belo liso v slovenskem kolektivnem spominu, je prevedena tudi v angleški jezik in čaka na izid v tujini.

Pri založbi Modrijan sta izšla prevoda avtobiografije britansko-ameriškega nevrologa Oliverja Sacksa V pogonu. Neko življenje in postumno izdane knjižice esejev Hvaležnost. Knjigi je prva predstavila Televizija Koper, naročite ju lahko pri založbi Modrijan. Vabljeni k branju.

V pogonu je zahtevno branje, ki pa veliko da; postumno izdani eseji Hvaležnost pa ganljiva izpoved o Sacksovih poslednjih tednih življenja, ko je že vedel, da se mu življenje izteka. V obeh knjigah se avtor razkriva kot nenavadna, večplastna, predvsem pa človeško topla osebnost, ki je večji del življenja posvetila ljudem, ki so zaradi nevroloških motenj "drugačni", in ki je vse življenje trpela zaradi oznak, ki mu jih je v mladosti zaradi homoseksualnosti zadala konservativna angleška družba in ortodoksna mati.

V četrtek, 10. 11., bomo ob 18.00 v ljubljanski Knjigarni Beletrina (Novi trg 2) predstavili najnovejši roman britansko-pakistanskega pisatelja Hanifa Kureishija Zadnja beseda, in sicer v pogovoru s prevajalko Polono Glavan in piscem spremne besede Urbanom Vovkom.

"Roman Zadnja beseda je zaznamovan z namigovanji, da gre za roman na ključ, v katerem si je avtor »sposodil« zgodbo Nobelovega nagrajenca V. S. Naipaula, ki je na svoj dom povabil biografa Patricka Frencha, da bi o njem napisal knjigo. Rezultat je bila biografija, ki pisatelja ne prikazuje čisto tako, kot bi si sam najbrž želel. Pričujoči roman opisuje podobno zgodbo," si lahko preberete na spletni strani založbe Beletrina, pri kateri je roman izšel.  

V drugem tednu v novembru bo na povabilo založbe Malinc v Sloveniji gostovala ena najuglednejših islandskih mladinskih pisateljic Kristin Steinsdottit. Pri založbi Malinc je pred nedavnim izšlo njeno delo Angel v soseski v prevodu Tadeje Habicht in Kristine Jurkovič. Skupaj z avtorico in prevajalkama ga bomo predstavile v ponedeljek, 7. 11., ob 19.00 v Trubarjevi hiši literature. Pogovor bo tolmačen v slovenščino - toplo vabljeni.

Do konca tedna bo avtorica obiskala še pet šol po vsej Sloveniji, kjer se bo srečala z mladimi bralci, ter se o pomenu branje pogovarjala s študenti pedagoške fakultete.

Potem ko je Stoner po izdaji v mehki in elektronski verziji izšel še v prvem ponatisu in sta tik pred izidom prevoda dveh del britansko-ameriškega nevrologa Oliverja Sacksa (avtobiografija V pogonu. Neko življenje in postumno izdana zbirka esejev Hvaležnost), se počasi lotevam novega prevoda, in sicer zgodovinskega romana Avgust, ki ga je napisal "oče" Stonerja, desetletja spregledani ameriški pisatelj John Williams.

Vsebinsko gledano, Avgust obravnava številne tematike: rimsko zgodovino, visoko politiko in vojaške uspehe; podreditev zasebnega življenja političnemu oziroma vlogo vladarjev, njihovih žena in otrok; vprašanje veličine in obenem tragičnosti Avgustovega življenja; vprašanje ljubezni v telesnem, platoničnem in najširšem smislu; vlogo poezije pri vzpostavljanju harmoničnega sveta in snovanju idealov. Obravnavana vprašanja in spoznanja, ki jih avtor poda skozi posamične osebe, daleč presegajo rimski čas in kulturo ter so še danes aktualna.

S kompozicijskega vidika gre za izredno premišljeno strukturo, v kateri avtor kombinira pisma, dnevnike, dokumentarne fragmente in prvoosebne pripovedi. Roman kot celota ponuja izredno napeto branje in odseva "totaliteto sveta".

Na nočni obisk prihaja Boris Čok, ki je letos prijel priznanje Občine Sežana za ohranjanje kamnite kulturne dediščine na Krasu in za povezovanje prebivalcev na čezmejnem kraškem območju. Pogovarjala se bova o staroverskem izročilu, ki so mu ga predali predniki in sovaščani, ter o pomenu ohranjanja suhozidov, pastirskih hišic in drugih elementov kamnoseške dediščine, po katerih je prepoznavna kraška krajina. Vabljeni k poslušanju Radia Koper ali Radia Slovenija 1 v noči s petka, 7. 10., na soboto, 8. 10., nekaj minut čez polnoč.

Z nizom predvečerov po vsej Sloveniji se v torek, 6. 9., začenja 31. mednarodni literarni festival Vilenica. Vsi dogodki so odprti za javnost, zato vabljeni! Kot vedno bo zanimivo in pestro.

Društvo slovenskih pisateljev, organizator mednarodnega literarnega festivala Vilenica, je ravno izdalo antologijo sodobne latvijske poezije Dzeja. Njena urednika sta Klemen Pisk in Artis Ostups. Večina besedil je prevedena iz angleškega jezika, sama sem s pomočjo njene latvijske prevajalke Ieve Lesinske-Geibere prevedla pesmi Inese Zandere.

Nekaj verzov iz pesmi "napad na mesto":

prevajalci na mostu so daljnogled v naših oknih / nepotopljivi velikani snovi / ki preoblikujejo kitice upogibajo železo in zven / naše mesto bodo prevedli / nazaj v eno samo / po vulkanu zaudarjajočo besedo

Po oddanem prevodu avtobiografije Oliverja Sacksa V pogonu. Neko življenje je pred mano nov prevajalski projekt, in sicer monografija dr. Egona Pelikana Tone Kralj in prostor meje. Ideološka markacija prostora ob slovensko-italijanski meji: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom.

Gre za zgodovinopisno delo, ki združuje spoznanja zgodovine umetnosti, teologije in kulturne zgodovine ter najprej predstavi zgodovinsko ozadje poslikav, ki jih je ekspresionistični slikar Tone Kralj med fašizmom naslikal v slovenskih cerkvah na ozemlju, ki je v skladu z rapalsko pogodbo pripadlo Italiji, nato pa, če navedem avtorja, "na izbranih poslikavah in detajlih prikazuje konkretne politične in ideološke motive, ki so umetniku služili kot znaki za ideološko markacijo prostora". Tone Kralj je namreč s poslikavo obmejnih cerkva z bibličnimi in nacionalnimi motivi zarisal etnično mejo tako, da je njegove podobe razumelo tudi preprosto, neuko prebivalstvo. Gre za edinstven primer risanja etnične meje v Evropi, zato je prav, da bo monografijo dr. Pelikana, raziskovalca na UP ZRS, moč brati tudi v angleškem (in italijanskem) jeziku.

Slovenski izvirnik bo letos izšel pri Cankarjevi založbi.  

Ultramaratonec Ambrož Jakòp bo konec aprila s skrajnega severovzhoda Slovenije tekel na morje, da bi na morje lahko odšli tudi varovanci dnevnih centrov CUDV Dolfke Boštjančič, Draga. Dobrodelni tek od Hodoša do Sečovelj bo trajal tri dni – vabljeni, da se mu kot tekači ali kolesarji pridružite. Vsak kilometer šteje in tudi vsak evro šteje. Več informacij, kako lahko otrokom s posebnimi potrebami pomagate na počitnice, si lahko preberete na spletni strani http://www.dobrodelnitek.si/.

Častni pokrovitelj dobrodelnega teka je predsednik Republike Slovenije, gospor Borut Pahor.

V torek, 29. marca 2016, ste ob 17.00 vabljeni k ogledu enourne kontaktne oddaje Halo tv na TV SLO 2. S kolegico Boženo Ambrozius in voditeljico Tanjo Bivic bomo predstavile svet sanj in nezavednega. Oddaja poteka v živo, tako da nas lahko tudi pokličete. Vabljeni k ogledu in sodelovanju. 

Oddajo si lahko ogledate na tej povezavi.

V nočnem programu v noči s petka, 12. 2., na soboto, 13. 2., bo moja gostja Andreja Kalc, prejemnica nagrade Radojke Vrančič za leto 2015, in sicer za prevod izbora pesnitev in proze Marine Cvetajeve z naslovom Poskus sobe.

Josif Brodski je Marino Cvetajevo označil za največjo rusko in svetovno pesnico dvajsetega stoletja in izjavil, da če želimo dobro živeti, naj v globino spoznamo enega pesnika.

Marina Cvetajeva je v eseju Pesnik in kritika zapisala: »Ne za milijonske množice, ne za enega, ne zase. Pišem zaradi stvari same. Stvar se skozi mene sama piše.«

O takih in podobnih vprašanjih bo tekla beseda; vabljeni k poslušanju pogovora s prevajalko Andrejo Kalc nekaj minut čez polnoč na valovih Radia Koper in Radia Slo 1.